sožalni verzi

Nemalokrat se zgodi, da nas novica o smrti osebe, ki smo jo poznali, pretrese.

 Čisto nič ni narobe, če v sožalnico napišemo običajne sožalne besede, sožalne verze ali oboje.

(1)
Mrtvi živijo
v spominu živih.
/Ciceron/
(2)
Kogar imaš rad, nikoli ne umre …
Le daleč, daleč je …
/Tone Pavček/
(3)
Ne bojimo se smrti,
ampak misli na smrt.
/Seneka/
(4)
… in v jesenski, sivi čas
težko dušo potopi.
/Srečko Kosovel/
(5)
Vsi bodo dosegli svoj cilj,
le jaz ga ne bom dosegel …
ognja prepoln, poln sil,
neizrabljen k pokoju bom legel.
/Srečko Kosovel/
(6)
Prosojen je zrak, pokojen tvoj grob
sredi polja kakor cerkev,
bela cerkev sredi polja.
/Srečko Kosovel/

V težkih trenutkih, trenutkih bolečine in ločitve je največje darilo zavedanje,

da smo povezani in da nihče ni sam.

(7)
Umiranje je le eno izmed 
dejanj življenja.

/Mark Avrelij/

(8)
Dan ji je mir,
ki ga mi ne poznamo.
/Mila Kačič/
(9)
Gospod daje
in jemlje življenje.
/Stara zaveza/

To lahko preprosto in pravočasno izrečete tako, da žalujočim pošljete telegram.

(10)
Čudno, kako prazen je svet,
ko umre en sam človek.
/Dante Alighieri/
(11)
Življenje se mi v poldan že izteka
in trudna od viharjev sem pomladnih.
K neznanemu me produ nosi reka.
/Mila Kačič/
(12)
Ni večje bolečine,
kot v dneh žalosti,
nositi v srcu
srečnih dni spomina.
/Dante/
(13)
Tiho, tiho mi, srce, zaspi
tam pod rušo, tam so tihi sni,
tam je mir, ki tu ga človek išče.
/KH Mocha/
(14)
Tudi meč svoj tok izje
in razum duha utrudi in
utrudi se srce in življenje tudi.
/Bayron/
(15)
Pomlad se na zemljo vrne,
petje slavcev se zbudi,
v cvetje zemlja se zagrne,
zame pa pomladi ni.
/Simon Jenko/
(16)
Pomlad bo na tvoj vrt prišla,
in čakala, da prideš ti.
Sedla bo na rožna tla in jokala,
ker tebe več ni.
/Simon Gregorčič/
(17)
Ne metulj, ne beseda,
ne sončni žarek,
nič te ne bo ranilo.
Spi.
/S. Lorca/

↑ Top of Page