sožalni verzi

 

Nemalokrat se zgodi, da nas novica o smrti osebe, ki smo jo poznali, pretrese. Čisto nič ni narobe, če v sožalnico napišemo običajne sožalne besede, sožalne verze ali oboje.


(1)
Mrtvi živijo
v spominu živih
.

/Ciceron/

(2)

Kogar imaš rad, nikoli ne umre …
Le daleč, daleč je ..
.

/Tone Pavček/

(3)
Ne bojimo se smrti,
ampak misli na smrt
.

/Seneka/

(4)
… in v jesenski, sivi čas
težko dušo potopi
.

/Srečko Kosovel/

(5)
Vsi bodo dosegli svoj cilj,
le jaz ga ne bom dosegel …
ognja prepoln, poln sil,
neizrabljen k pokoju bom legel.

/Srečko Kosovel/

(6)
Prosojen je zrak, pokojen tvoj grob
sredi polja kakor cerkev,
bela cerkev sredi polja.

/Srečko Kosovel/

(7)
Umiranje je le eno izmed 
dejanj življenja.

/Mark Avrelij/

(8)
Dan ji je mir,
ki ga mi ne poznamo
.

/Mila Kačič/

(9)

Gospod daje

in jemlje življenje. 

 /Stara zaveza/

(10)
Čudno, kako prazen je svet,
ko umre en sam človek.

/Dante Alighieri/

(11)

Življenje se mi v poldan že izteka

in trudna od viharjev sem pomladnih.

K neznanemu me produ nosi reka.

/Mila Kačič/

(12)
Ni večje bolečine,
kot v dneh žalosti,
nositi v srcu
srečnih dni spomin
a.

/Dante/

(13)
Tiho, tiho mi, srce, zaspi
tam pod rušo, tam so tihi sni,
tam je mir, ki tu ga človek išče
.

/KH Mocha/

(14)

Tudi meč svoj tok izje

in razum duha utrudi in

utrudi se srce in življenje tudi.

/Bayron/

(15)

Pomlad se na zemljo vrne,
petje slavcev se zbudi,
v cvetje zemlja se zagrne,
zame pa pomladi ni.

/Simon Jenko/

(16)

Pomlad bo na tvoj vrt prišla, 

in čakala, da prideš ti. 

Sedla bo na rožna tla in jokala,

 ker tebe več ni.

/Simon Gregorčič/

(17)
Ne metulj, ne beseda,
ne sončni žarek,
nič te ne bo ranilo.
Spi.

/S. Lorca/

 

V težkih trenutkih, trenutkih bolečine in ločitve je največje darilo zavedanje,

da smo povezani in da nihče ni sam.

To lahko preprosto in pravočasno izrečete tako, da žalujočim pošljete telegram.